Top 5 člankov
Zakaj izpolnjevati prijavnice za sum na poklicno bolezen?
V evropskem prostoru je od leta 2015 v porastu priznavanje poklicne narave kožnega raka. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko izpolni prijavnico suma na poklicno bolezen, in zakaj je tako početje smiselno, razlaga specialistka dermatovenerologije mag. Ana Benedičič, dr. med., iz SB Celje.
Most med zdravniki in bolniki, ki pomaga pri predajanju informacij
Kako izboljšati kakovost življenja bolnikov z atopijskim dermatitisom in zapolniti vrzeli o znanju ter pomanjkanju informacij, razlaga specialistka dermatovenerologije Nina Jugovar, dr. med. Razloži tudi, zakaj je treba čim prej začeti zdraviti vnetne spremembe tudi pri tej bolezni.
Okrepitev zavedanja o bremenu kožnih bolezni
Kaj je pokazala najobširnejša evropska populacijska raziskava o prevalenci pogostih kožnih bolezni, v kateri je sodelovala tudi Slovenija? Povzema dermatovenerologinja izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravila za zniževanje ravni lipidov in tveganje za luskavico
Nedavna raziskava, objavljena v reviji JAMA Dermatology, poroča o novih ugotovitvah vpletenosti lipidnih signalnih poti pri nastanku luskavice in morebitnem terapevtskem potencialu pri njeni preprečitvi. Kako pomembna so ta spoznanja za klinično prakso?
Bolniki se vračajo k dermatologu
Za zdravljenje atopijskega dermatitisa se pripravljajo nacionalne smernice obravnave in register bolnikov. Kaj je treba še doreči in kaj bo to prineslo v klinično prakso, pripoveduje doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., ki je med drugim tudi povedala, zakaj se nekateri bolniki vračajo v dermatološke ambulante.
Dermokozmetika pri obravnavi aken
V infografiki smo strnili priporočila Mednarodnega združenja dermatologov za uporabo dermokozmetike pri aknah. Kateri izdelki za nego kože so klinično testirani in vsebujejo dermatološko aktivne sestavine z dokazano učinkovitostjo in vitro ali in vivo? Kaj uporabljati pri blažjih aknah, kot vzdrževalno nego po zdravljenju in dopolnilo k drugim teapijam?
Modifikacija bolezni pri psoriazi – priložnost za dolgotrajno remisijo
Psoriaza je kronična vnetna bolezen kože, pri kateri nove možnosti zdravljenja – predvsem biološka zdravila, usmerjena v zaviranje interlevkina 23 (IL-23) in 17 (IL-17) – vodijo do neprimerljivo boljših rezultatov kot klasična zdravljenja. V zadnjem desetletju so se pojavili dokazi, da nekateri bolniki po uspešni terapiji z biološkimi zdravili ohranjajo dolgotrajno remisijo tudi po opustitvi zdravil.
Pacienti pogosto posegajo po neučinkovitih pristopih
Pred prvim obiskom v dermatološki ambulanti naj pacienti ne opravljajo strokovno neutemeljenih preiskav in naj ne kupujejo prehranskih dopolnil ter drugih kozmetičnih sredstev, ki obljubljajo pospešitev rasti las oz. ustavitev napredovanja androgenetične alopecije. Velikokrat tak nakup spodbujajo celo izbrani zdravniki, opozarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, ki predstavlja priporočila obravnave.
Skriti boj: življenje v senci kroničnih dermatoloških bolezni
Številne kožne bolezni so zaradi svoje kroničnosti, recidivantnosti, spremenjenega videza kože in terapevtskih neodzivnosti povezane z zelo okrnjeno kakovostjo življenja, kar bolnikom povzroča veliko psihosocialno breme. Kako ta dognanja upoštevati v klinični praksi? Piše Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Nov cilj zdravljenja atopijskega dermatitisa
Le manjši delež bolnikov z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom prejema sistemsko zdravljenje in kar tretjina ni zadovoljna z uspešnostjo zdravljenja, poudarja doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Zato se kaže potreba po višjih ciljih zdravljenja za optimalno oskrbo bolnikov.
Srbenje kože v ambulanti družinske medicine
Srbenje ali pruritus je pogost simptom, s katerim se bolniki oglasijo v ambulanti družinske medicine. Kaj pa, ko razlog za srbež ni dermatološka, temveč sistemska bolezen? Neža Starič, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana pojasnjuje, kateri so opozorilni znaki, ki kažejo na resnejšo osnovno bolezen ter kakšen naj bo diagnostični pristop k bolniku z generaliziranim pruritusom.
Klinično neprizadeta koža ni enako zdrava koža
Kronični srbež pri atopijskem dermatitisu pogosto zajame tudi neprizadeto kožo in vztraja v obdobjih izboljšanja vidnih lezij. Je občutljivost neprizadete kože specifična za atopijski dermatitis ali se pojavlja tudi pri drugih kroničnih vnetnih dermatozah različnih etiologij? Odgovore prinaša raziskava, decembra objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology.
ADVANCE: novi koncept obvladovanja atopijskega dermatitisa
Doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije s Katedre za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je pripravila e-izobraževanje, v katerem predstavi klinični program ADVANCE. E-izobraževanje je v procesu pridobivanja kreditnih točk, ki jih podeli Zdravniška zbornica Slovenije.