Top 5 člankov
Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?
V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Alopecia areata: pregled novih smernic
Specialistka dermatovenerologije dr. Tea Rosović, dr. med., s Thalassotherapie Opatija je strnila glavne novosti glede diagnosticiranja in zdravljenja alopecie areate, ki jih zajemajo nove smernice. Možnosti zdravljenja so raznolike, ključno je le pravočasno ukrepanje. Kaj še zahteva pozornost pri obravnavi alopecie areate?
Bolnicam v rodni dobi namenite več časa za pogovor
»Svetovanje o zdravljenju atopijskega dermatitisa pred načrtovanjem družine je smiselno za vse bolnice v rodni dobi ne glede na resnost bolezni in način zdravljenja,« poudarja Vesna Breznik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, ki podaja uporabne informacije in napotke za pogovor z bolnicami, ki načrtujejo nosečnost.
Tveganja za okužbe pri zdravljenju z biološkimi zdravili
Posledice sistemskega vnetja in imunske disregulacije pri luskavici segajo onkraj kože. Poleg močno povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, vse več raziskav priča tudi o povečanem tveganju za nekatere okužbe, le-to pa z resnostjo luskavice narašča. Kako se tveganja za pogoste okužbe primerjajo med skupinami bioloških zdravil, je preverila raziskava, objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology.
Probiotiki pri atopijskem dermatitisu – da ali ne?
Nedavno objavljena metaanaliza je preučevala potencialni učinek probiotičnih dodatkov pri odrasli populaciji z atopijskim dermatitisom. Po navedbah avtorjev se dokazi za tovrstne koristne učinke pri otroški populaciji krepijo, tako za preprečevanje kot za sam potek bolezni, pri odrasli populaciji pa so podatki skopi in neenotni.
Luskavica in sistemska terapija: izidi dolgoročnega zdravljenja
Kako se pri bolnikih z zmerno luskavico v plakih, ki so kandidati za sistemsko terapijo, primerjata zdravili risankizumab in apremilast? Je ob nezadostnem odzivu na zdravljenje z apremilastom prehod na risankizumab varen in učinkovit? Odgovore prinaša raziskava IMMpulse, objavljena v British Journal of Dermatology.
Disbioza kožnega mikrobioma in prihodnost zdravljenja aken
Specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., je na simpoziju EADV v Španiji spremljala zanimivo predavanje o vlogi kožnega mikrobioma pri aknah. Ta pogojuje resnost bolezni, napoveduje uspešnost zdravljenja, nova védenja pa odpirajo tudi možnosti novih terapevtskih pristopov. Je prihodnost v cepivih in bakteriofagih?
Pogled v register bolnikov z luskavico
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?
Dva plaka, en sindrom
Bolniki z luskavico imajo podobno tveganje za srčno-žilne dogodke kot osebe s sladkorno boleznijo. To breme je med bolniki in tudi strokovno javnostjo premalo ozaveščeno, opažata Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., specializantka dermatovenerologije, in doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicne, ki sta se zavezala k multidisciplinarnem sodelovanju.
Hidradenitis suppurativa in njene spremljevalke
V pregledni raziskavi, objavljeni v reviji The American Journal of Medicine, so strnili novejše raziskave o bolezni hidradenitis suppurativa in oblikovali priporočila, namenjena zlasti specialistom na primarni ravni. Kakšni so znaki bolezni, s katerimi diagnozami je najpogosteje zamenjana in kako omejiti komorbidnosti?
Tveganje za KVČB pri atopijskem dermatitisu
Vse več raziskav potrjuje, da se kronično vnetje in imunska disregulacija pri atopijskem dermatitisu ne odražata le na koži, temveč botrujeta nastanku mnogih drugih atopijskih in neatopijskih sistemskih bolezni. Je med njimi tudi kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB)? Vprašanje so proučevali v britanski raziskavi, rezultate pa so predstavili na letošnjem kongresu AAD.