Top 5 člankov
Diagnosticiranje kontaktnega dermatitisa
Kontaktni dermatitis predstavlja kompleksno in klinično raznoliko skupino dermatoz, ki pogosto imitira druge bolezni kože. Kako se razlikujejo iritativni, alergijski, proteinski in fotokontaktni dermatitis? Kateri so ključni diagnostični postopki in katere so možne diferencialne diagnoze? V infografiki je informacije strnila doc. dr. Mojca Bizjak, dr. med., spec. dermatovenerologije s Klinike Golnik.
Dermatologija brez dermatologov?
Raziskava med mladimi odraslimi je pokazala močno povezavo med uporabo družbenih omrežij in navadami glede nege kože. Raziskovalci so ugotovili, da 96 % anketirancev vsakodnevno uporablja družbena omrežja, vendar večina dermatoloških informacij, ki jih tam najdejo, ni točnih ali ne temelji na dokazih.
Androgenetična alopecija: neučinkoviti pristopi
Pred prvim obiskom v dermatološki ambulanti naj pacienti ne opravljajo strokovno neutemeljenih preiskav in naj ne kupujejo prehranskih dopolnil ter drugih kozmetičnih sredstev, ki obljubljajo pospešitev rasti las oz. ustavitev napredovanja androgenetične alopecije. Velikokrat tak nakup spodbujajo celo izbrani zdravniki, opozarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, ki predstavlja priporočila obravnave.
Skriti boj: življenje v senci kroničnih dermatoloških bolezni
Številne kožne bolezni so zaradi svoje kroničnosti, recidivantnosti, spremenjenega videza kože in terapevtskih neodzivnosti povezane z zelo okrnjeno kakovostjo življenja, kar bolnikom povzroča veliko psihosocialno breme. Kako ta dognanja upoštevati v klinični praksi? Piše Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Nov cilj zdravljenja atopijskega dermatitisa
Le manjši delež bolnikov z zmernim do hudim atopijskim dermatitisom prejema sistemsko zdravljenje in kar tretjina ni zadovoljna z uspešnostjo zdravljenja, poudarja doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Zato se kaže potreba po višjih ciljih zdravljenja za optimalno oskrbo bolnikov.
Dermokozmetika pri obravnavi aken
V infografiki smo strnili priporočila Mednarodnega združenja dermatologov za uporabo dermokozmetike pri aknah. Kateri izdelki za nego kože so klinično testirani in vsebujejo dermatološko aktivne sestavine z dokazano učinkovitostjo in vitro ali in vivo? Kaj uporabljati pri blažjih aknah, kot vzdrževalno nego po zdravljenju in dopolnilo k drugim teapijam?
Modifikacija bolezni pri psoriazi – priložnost za dolgotrajno remisijo
Psoriaza je kronična vnetna bolezen kože, pri kateri nove možnosti zdravljenja – predvsem biološka zdravila, usmerjena v zaviranje interlevkina 23 (IL-23) in 17 (IL-17) – vodijo do neprimerljivo boljših rezultatov kot klasična zdravljenja. V zadnjem desetletju so se pojavili dokazi, da nekateri bolniki po uspešni terapiji z biološkimi zdravili ohranjajo dolgotrajno remisijo tudi po opustitvi zdravil.
AD pri otrocih in odraslih – kaj je drugače?
Doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavi ključne značilnosti in klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) pri mladih in odraslih bolnikih. Kdaj in zakaj je diagnosticiranje izziv? Kakšno je sodobno zdravljenje?
Dedne bulozne epidermolize in sodobne možnosti zdravljenja
Dedna bulozna epidermoliza je skupina genetsko in klinično heterogenih bolezni, za katere je značilna krhkost kože in sluznic z nastankom mehurjev in ran kot odziv na manjše mehanske poškodbe. Kakšna je klinična slika? Kateri so pomembni zapleti bolezni? Kakšne možnosti zdravljenja imajo bolniki? Piše Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.
Učinkovitost in varnost zdravljenja AD z JAKi pri starejših
Kateri so izzivi zdravljenja starejših bolnikov z atopijskim dermatitisom (AD)? Katere možnosti zdravljenja z zaviralci Janusove kinaze (JAKi) in kdaj? Odgovore ponujajo rezultati večcentrične retrospektivne raziskave, ki so jo opravili italijanski raziskovalci.
Velika večina primarnih limfedemov ni diagnosticirana
Skoraj vsak bolnik, ki je doživel erizipel na eni nogi, ima že prisoten subklinični limfedem tudi na drugi, opozarja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatovenerologije, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Poudarja, da bi morali erizipel razumeti kot klinični opozorilni znak za limfedem ter pravočasno in preventivno ukrepati z bilateralno kompresijsko terapijo.
Na kratko s simpozija EADV 2025: o psoriazi v 30 sekundah
Na nedavnem simpoziju Evropskega združenja za dermatovenerologijo (EADV) so predstavili tudi nova dognanja v zdravljenju luskavice. Zakaj je pomembno zaviranje interlevkina 36? Zakaj je pomembno, kdaj po pojavu bolezni se začne zdravljenje z biološko terapijo? Katere učinkovine bodo stopile v ospredje v prihodnosti?
Kdaj tudi blage do zmerne akne zdravimo sistemsko?
Asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, pojasnjuje spremembe v obravnavi aken. Kdo vse lahko sodeluje pri njihovem zdravljenju? Zakaj se prag za predpisovanje izotretinoina znižuje? Kako se učinkovito soočiti z izzivom slabše adherence, še posebej pri lokalnem zdravljenju aken?
Kako bi lahko izboljšali učinkovitost lokalnih terapij za AD?
Doc. dr. Mirjam Gosenca Matjaž, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani raziskovalno proučuje dermalne dostavne sisteme za lokalno terapijo oziroma nego kože pri atopijskem dermatitisu (AD). Poudarja, da bi lahko učinkovitost in varnost zdravil za lokalno zdravljenje izboljšali z novejšimi inovativnimi dostavnimi sistemi ter svetuje, kako lahko iz sestavin v izdelku sklepati, ali ima kompleksnejšo mikrostrukturo.