Top 5 člankov
Specifične in nespecifične težave sklepne simptomatike
Katere kožne manifestacije z večjo verjetnostjo napovedujejo tudi pojav psoriatičnega artritisa, kateri so znaki, ki lahko kažejo na pojav bolezni in pri katerih bolnikih je še posebej pomembno bolezen pravočasno prepoznati in zdraviti, pripoveduje doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med.
Imunosupresivna zdravila in cepljenje proti covidu-19
Ali lahko imunosupresivna zdravila, s katerimi se zdravijo bolniki z imunsko pogojenimi boleznimi, kot je luskavica, zmanjšajo učinkovitost cepiv proti covidu-19? Raziskave, ki merijo humoralni in celični imunski odziv po cepljenju, so pomembne za razumevanje vpliva imunosupresivnih zdravil na imunogenost cepiv, meni avtorica, ki je opravila pregled raziskav in izsledke objavila v publikaciji Lancet Rheumatology. (1)
Upadacitinib za zdravljenje atopijskega dermatitisa
Upadacitinib je zaviralec JAK, ki je bil v Evropi do nedavnega odobren za zdravljenje revmatoidnega artritisa, psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa, od avgusta naprej pa je odobren tudi za zdravljenje mladostnikov (starejših od 12 let) in odraslih z zmerno do hudo obliko atopijskega dermatitisa (AD). V primerjavi z drugimi zaviralci JAK nekoliko močneje inhibira JAK1 kot JAK2/3 in tirozinsko kinazo 2.
Za hitro izboljšanje je ključen dovolj hiter in pravilen izbor zdravil
Kako pomembno je ob zagonu atopijskega dermatitisa hitro in pravilno ukrepanje, kako zdraviti in koliko časa naj traja zdravljenje, osvetljuje specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pojasnila je tudi, kdaj je primernejše zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidi in kdaj z zaviralci kalcinevrina.
Glavno besedo imajo pridružene bolezni
Nobeno cepivo proti covidu-19 ni kontraindicirano za bolnike z luskavico ne glede na to, s čim so zdravljeni, saj gre za mrtva cepiva. »Bolnikom svetujemo, da se cepijo, predvsem zaradi pogostih pridruženih bolezni, ki so tveganje za okužbo z virusom oziroma za težji potek covida,« pravi specialistka dermatovenerologije Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
»Luskavica je izginila, a ni pozabljena«
Velik napredek pri zdravljenju luskavice se kaže tudi tako, da v kliničnih raziskavah učinkovitosti zdravila ne preverjajo več v primerjavi s placebom, temveč z drugim, običajno do tedaj najučinkovitejšim zdravilom, s tem pa se ne zvišujejo le cilji kliničnih raziskav, temveč tudi cilji zdravljenja. O najnovejših dognanjih in dosežkih na tem področju smo se pogovarjali s priznanim dermatologom prof. Diamantom Thaçijem, direktorjem univerzitetne bolnišnice Schleswig-Holstein iz Lübecka.
Če bolnik ne sodeluje, ni uspeha
Naravni potek bolezni hidradenitis suppurativa vodi v poslabšanja in trajne poškodbe kože, ki jih lahko spremljajo hude psihične obremenitve bolnika in slaba kakovost življenja. Gre za eno od bolezni, ki pri obravnavi zahtevajo veliko multidisciplinarnega povezovanja ter tudi sodelovanja bolnika, sta si enotni dermatologinja izr. prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., in kirurginja Urška Kogovšek, dr. med.
Kaj še manjka v paleti zdravil proti luskavici?
PASI 100 pri okoli 60 % bolnikov in PASI 90 pri več kot 80 % so dosežki zdravljenja, ki spreminja življenje bolnikov z luskavico v plakih (vulgarna luskavica). Še vedno pa ostaja izziv sicer redkejša pustulozna oblika luskavice, kjer nobeno doslej v Sloveniji registrirano biološko zdravilo za zdravljenje luskavice še nima indikacij. V prihodnosti bodo raziskovalci verjetno dokazali, da gre tu v resnici za drugo vrsto bolezni, razmišlja asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.