Top 5 člankov
Zakaj izpolnjevati prijavnice za sum na poklicno bolezen?
V evropskem prostoru je od leta 2015 v porastu priznavanje poklicne narave kožnega raka. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko izpolni prijavnico suma na poklicno bolezen, in zakaj je tako početje smiselno, razlaga specialistka dermatovenerologije mag. Ana Benedičič, dr. med., iz SB Celje.
Most med zdravniki in bolniki, ki pomaga pri predajanju informacij
Kako izboljšati kakovost življenja bolnikov z atopijskim dermatitisom in zapolniti vrzeli o znanju ter pomanjkanju informacij, razlaga specialistka dermatovenerologije Nina Jugovar, dr. med. Razloži tudi, zakaj je treba čim prej začeti zdraviti vnetne spremembe tudi pri tej bolezni.
Okrepitev zavedanja o bremenu kožnih bolezni
Kaj je pokazala najobširnejša evropska populacijska raziskava o prevalenci pogostih kožnih bolezni, v kateri je sodelovala tudi Slovenija? Povzema dermatovenerologinja izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravila za zniževanje ravni lipidov in tveganje za luskavico
Nedavna raziskava, objavljena v reviji JAMA Dermatology, poroča o novih ugotovitvah vpletenosti lipidnih signalnih poti pri nastanku luskavice in morebitnem terapevtskem potencialu pri njeni preprečitvi. Kako pomembna so ta spoznanja za klinično prakso?
Bolniki se vračajo k dermatologu
Za zdravljenje atopijskega dermatitisa se pripravljajo nacionalne smernice obravnave in register bolnikov. Kaj je treba še doreči in kaj bo to prineslo v klinično prakso, pripoveduje doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., ki je med drugim tudi povedala, zakaj se nekateri bolniki vračajo v dermatološke ambulante.
Pogled v register bolnikov z luskavico
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?
Disbioza kožnega mikrobioma in prihodnost zdravljenja aken
Specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., je na simpoziju EADV v Španiji spremljala zanimivo predavanje o vlogi kožnega mikrobioma pri aknah. Ta pogojuje resnost bolezni, napoveduje uspešnost zdravljenja, nova védenja pa odpirajo tudi možnosti novih terapevtskih pristopov. Je prihodnost v cepivih in bakteriofagih?
Tveganje za KVČB pri atopijskem dermatitisu
Vse več raziskav potrjuje, da se kronično vnetje in imunska disregulacija pri atopijskem dermatitisu ne odražata le na koži, temveč botrujeta nastanku mnogih drugih atopijskih in neatopijskih sistemskih bolezni. Je med njimi tudi kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB)? Vprašanje so proučevali v britanski raziskavi, rezultate pa so predstavili na letošnjem kongresu AAD.
Hidradenitis suppurativa in njene spremljevalke
V pregledni raziskavi, objavljeni v reviji The American Journal of Medicine, so strnili novejše raziskave o bolezni hidradenitis suppurativa in oblikovali priporočila, namenjena zlasti specialistom na primarni ravni. Kakšni so znaki bolezni, s katerimi diagnozami je najpogosteje zamenjana in kako omejiti komorbidnosti?