Top 5 člankov
Je strah za VTE pri zaviralcih JAK utemeljen?
Venski tromboembolizmi (VTE) so navedeni med posebnimi opozorili pri zaviralcih Janusove kinaze (JAK). O varnosti uporabe te skupine zdravil, širšem kontekstu tveganj in o zadnjih raziskavah razlaga spec. interne medicine ter spec. kardiologije in vaskularne medicine doc. dr. Gregor Tratar, dr. med. s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Kaj je odmevalo na letošnjem EHSF?
Kakšne spremembe se obetajo v novih evropskih smernicah zdravljenja hidradenitisa suppurativa (HS)? Kakšni so novi vpogledi v naslavljanje komorbidnosti? Kje mnenje med specialisti še ni enotno? Kakšne so lastnosti novega podtipa HS? S februarskega kongresa poroča Bor Hrvatin Stančič, dr. med.
Ocena diagnostičnih kriterijev za HS pri pediatričnih bolnikih
Ker veljavna diagnostična merila za bolezen hidradenitis suppurativa morda ne zajamejo ustrezno bolezni pri pediatrični populaciji, so v letošnji oktobrski številki revije JAMA Dermatology ugotavljali delež pediatričnih bolnikov z diagnozo HS, ki niso izpolnjevali diagnostičnih meril.
Zakaj izpolnjevati prijavnice za sum na poklicno bolezen?
V evropskem prostoru je od leta 2015 v porastu priznavanje poklicne narave kožnega raka. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko izpolni prijavnico suma na poklicno bolezen, in zakaj je tako početje smiselno, razlaga specialistka dermatovenerologije mag. Ana Benedičič, dr. med., iz SB Celje.
Most med zdravniki in bolniki, ki pomaga pri predajanju informacij
Kako izboljšati kakovost življenja bolnikov z atopijskim dermatitisom in zapolniti vrzeli o znanju ter pomanjkanju informacij, razlaga specialistka dermatovenerologije Nina Jugovar, dr. med. Razloži tudi, zakaj je treba čim prej začeti zdraviti vnetne spremembe tudi pri tej bolezni.
Okrepitev zavedanja o bremenu kožnih bolezni
Kaj je pokazala najobširnejša evropska populacijska raziskava o prevalenci pogostih kožnih bolezni, v kateri je sodelovala tudi Slovenija? Povzema dermatovenerologinja izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravila za zniževanje ravni lipidov in tveganje za luskavico
Nedavna raziskava, objavljena v reviji JAMA Dermatology, poroča o novih ugotovitvah vpletenosti lipidnih signalnih poti pri nastanku luskavice in morebitnem terapevtskem potencialu pri njeni preprečitvi. Kako pomembna so ta spoznanja za klinično prakso?
Bolniki se vračajo k dermatologu
Za zdravljenje atopijskega dermatitisa se pripravljajo nacionalne smernice obravnave in register bolnikov. Kaj je treba še doreči in kaj bo to prineslo v klinično prakso, pripoveduje doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., ki je med drugim tudi povedala, zakaj se nekateri bolniki vračajo v dermatološke ambulante.
Kdaj tudi blage do zmerne akne zdravimo sistemsko?
Asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, pojasnjuje spremembe v obravnavi aken. Kdo vse lahko sodeluje pri njihovem zdravljenju? Zakaj se prag za predpisovanje izotretinoina znižuje? Kako se učinkovito soočiti z izzivom slabše adherence, še posebej pri lokalnem zdravljenju aken?
Kaj je odmevalo na letošnjem EHSF?
Na nedavnem 14. kongresu Evropske fundacije za hidradenitis suppurativo (EHSF) je bil najpomembnejši in najzanimivejši del kongresa posvečen novim evropskim priporočilom za obravnavo hidradenitisa suppurative. Piše asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Novosti s kongresa AAD
Na kongresu Ameriške akademije za dermatologijo (AAD) so bile predstavljene najnovejše raziskave, terapevtski pristopi in inovacije v dermatologiji. Ta pomembni dogodek je združil vodilne strokovnjake, ki so prikazali ključne rezultate kliničnih študij ter napredne pristope v diagnostiki in zdravljenju kožnih bolezni. Kaj je stopilo v ospredje?
Kako bi lahko izboljšali učinkovitost lokalnih terapij za AD?
Doc. dr. Mirjam Gosenca Matjaž, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani raziskovalno proučuje dermalne dostavne sisteme za lokalno terapijo oziroma nego kože pri atopijskem dermatitisu (AD). Poudarja, da bi lahko učinkovitost in varnost zdravil za lokalno zdravljenje izboljšali z novejšimi inovativnimi dostavnimi sistemi ter svetuje, kako lahko iz sestavin v izdelku sklepati, ali ima kompleksnejšo mikrostrukturo.
Vpliv “biotikov” pri pojavnosti AD
Neravnovesje v črevesni mikrobioti lahko vodi v spremenjen imunski odziv, ki prispeva k razvoju vnetnih kožnih obolenj, kot so AD, psoriaza in akne. Disbioza pogosto nastopi pred kliničnim pojavom AD, kar potrjuje povezavo med zdravjem črevesja in kože. Obsežna krovna metaanaliza, ki je vključevala več kot 120.000 udeležencev, je ocenila vpliv prehranskih intervencij na pojavnost in resnost AD pri otrocih.