Novejše biološke terapije pod drobnogledom
IL-17 in IL-23 sta znana mediatorja v patogenezi luskavice in zato tarča najnovejših zelo učinkovitih terapij za zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Nabor zaviralcev narašča, čedalje več pa je tudi podatkov o varnosti in učinkovitosti iz resničnega sveta.
Do 80 % oseb pod vplivom kortikofobije
Pretiran in brezpredmeten strah pred kortikosteroidi, ki vodi v opustitev zdravljenja, je vse pogosteje opažen v dermatoloških ambulantah. Asist. dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med., doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., Maja Benko, dr. med., in doc. dr. Mateja Rakuša so preverjale, kako razširjen je med slovenskimi bolniki z atopijskim dermatitisom in luskavico ter kje je njegov izvor.
Odmevno iz dermatoloških publikacij
Je kombiniranje sistemskih terapij pri zdravljenju luskavice varno? Opravimo dovolj preiskav pred uvedbo sistemskega zdravljenja? Imajo bolniki z rozaceo povišano tveganje za migrene? Na kratko o zanimivih raziskavah, objavljenih v glavnih treh dermatoloških publikacijah, British Journal of Dermatology, Journal of the American Academy of Dermatology in JAMA Dermatology.
Klinično neprizadeta koža ni enako zdrava koža
Kronični srbež pri atopijskem dermatitisu pogosto zajame tudi neprizadeto kožo in vztraja v obdobjih izboljšanja vidnih lezij. Je občutljivost neprizadete kože specifična za atopijski dermatitis ali se pojavlja tudi pri drugih kroničnih vnetnih dermatozah različnih etiologij? Odgovore prinaša raziskava, decembra objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology.
Podnebna kriza je tudi dermatološki izziv
Prof. dr. Misha Rosenbach, dr. med., spec. dermatovenerologije in revmatologije je na kongresu EADV opozoril na vse večjo problematiko podnebnih sprememb, ki svoj odtis puščajo tudi v zdravstvu. Zakaj tudi področje dermatologije nanje še zdaleč ni imuno? Kaj bi o podnebnih spremembah morali vedeti tudi dermatologi?
Tveganja za okužbe pri zdravljenju z biološkimi zdravili
Posledice sistemskega vnetja in imunske disregulacije pri luskavici segajo onkraj kože. Poleg močno povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni, vse več raziskav priča tudi o povečanem tveganju za nekatere okužbe, le-to pa z resnostjo luskavice narašča. Kako se tveganja za pogoste okužbe primerjajo med skupinami bioloških zdravil, je preverila raziskava, objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology.
Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?
V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Kako luskavica vpliva na rodnost in izide nosečnosti
Približno polovica oseb z luskavico so ženske v rodni dobi. Ali bolezen posega tudi v izide nosečnosti? Povezavo so ugotavljali britanski raziskovalci v doslej največji tovrstni raziskavi, rezultate pa so pred dnevi objavili v reviji JAMA Dermatology.
Luskavica in sistemska terapija: izidi dolgoročnega zdravljenja
Kako se pri bolnikih z zmerno luskavico v plakih, ki so kandidati za sistemsko terapijo, primerjata zdravili risankizumab in apremilast? Je ob nezadostnem odzivu na zdravljenje z apremilastom prehod na risankizumab varen in učinkovit? Odgovore prinaša raziskava IMMpulse, objavljena v British Journal of Dermatology.
Pogled v register bolnikov z luskavico
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?