Top 5 člankov
Je strah za VTE pri zaviralcih JAK utemeljen?
Venski tromboembolizmi (VTE) so navedeni med posebnimi opozorili pri zaviralcih Janusove kinaze (JAK). O varnosti uporabe te skupine zdravil, širšem kontekstu tveganj in o zadnjih raziskavah razlaga spec. interne medicine ter spec. kardiologije in vaskularne medicine doc. dr. Gregor Tratar, dr. med. s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Kaj je odmevalo na letošnjem EHSF?
Kakšne spremembe se obetajo v novih evropskih smernicah zdravljenja hidradenitisa suppurativa (HS)? Kakšni so novi vpogledi v naslavljanje komorbidnosti? Kje mnenje med specialisti še ni enotno? Kakšne so lastnosti novega podtipa HS? S februarskega kongresa poroča Bor Hrvatin Stančič, dr. med.
Ocena diagnostičnih kriterijev za HS pri pediatričnih bolnikih
Ker veljavna diagnostična merila za bolezen hidradenitis suppurativa morda ne zajamejo ustrezno bolezni pri pediatrični populaciji, so v letošnji oktobrski številki revije JAMA Dermatology ugotavljali delež pediatričnih bolnikov z diagnozo HS, ki niso izpolnjevali diagnostičnih meril.
Zakaj izpolnjevati prijavnice za sum na poklicno bolezen?
V evropskem prostoru je od leta 2015 v porastu priznavanje poklicne narave kožnega raka. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko izpolni prijavnico suma na poklicno bolezen, in zakaj je tako početje smiselno, razlaga specialistka dermatovenerologije mag. Ana Benedičič, dr. med., iz SB Celje.
Most med zdravniki in bolniki, ki pomaga pri predajanju informacij
Kako izboljšati kakovost življenja bolnikov z atopijskim dermatitisom in zapolniti vrzeli o znanju ter pomanjkanju informacij, razlaga specialistka dermatovenerologije Nina Jugovar, dr. med. Razloži tudi, zakaj je treba čim prej začeti zdraviti vnetne spremembe tudi pri tej bolezni.
Okrepitev zavedanja o bremenu kožnih bolezni
Kaj je pokazala najobširnejša evropska populacijska raziskava o prevalenci pogostih kožnih bolezni, v kateri je sodelovala tudi Slovenija? Povzema dermatovenerologinja izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravila za zniževanje ravni lipidov in tveganje za luskavico
Nedavna raziskava, objavljena v reviji JAMA Dermatology, poroča o novih ugotovitvah vpletenosti lipidnih signalnih poti pri nastanku luskavice in morebitnem terapevtskem potencialu pri njeni preprečitvi. Kako pomembna so ta spoznanja za klinično prakso?
Bolniki se vračajo k dermatologu
Za zdravljenje atopijskega dermatitisa se pripravljajo nacionalne smernice obravnave in register bolnikov. Kaj je treba še doreči in kaj bo to prineslo v klinično prakso, pripoveduje doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., ki je med drugim tudi povedala, zakaj se nekateri bolniki vračajo v dermatološke ambulante.
Luskavica ali atopijski dermatitis: ko tarčno zdravljenje spremeni fenotip
Tarčna zdravila so močno spremenila zdravljenje luskavice in atopijskega dermatitisa, hkrati pa razkrila zanimiv klinični pojav: pri nekaterih bolnikih se med zdravljenjem luskavice razvije ekcematozni fenotip, pri zdravljenju atopijskega dermatitisa pa psoriaziformni. Kaj kažejo podatki iz klinične prakse? Gre za paradoksni neželeni učinek ali izraz imunske plastičnosti?
Eksosomi v dermatologiji: med potencialom in dokazi
Eksosomi postajajo vse bolj zanimivi tudi v dermatologiji – od vnetnih dermatoz in celjenja ran do pigmentnih motenj, izpadanja las in estetskih posegov. Zaradi sposobnosti prenosa bioloških informacij med celicami se odpirajo številne možnosti njihove uporabe, vendar ostaja pomemben razkorak med obetavnimi raziskovalnimi rezultati in rutinsko klinično prakso. Kaj o njihovem potencialu in omejitvah kažejo trenutni dokazi?
Kako debelost vpliva na učinkovitost biološkega zdravljenja luskavice?
Debelost je pri bolnikih z luskavico pogosta pridružena bolezen, ki lahko vpliva tudi na odziv na zdravljenje. Nova sistematična pregledna raziskava in metaanaliza je pokazala, da bolniki z debelostjo pri zdravljenju z biološkimi zdravili nekatere terapevtske cilje dosegajo redkeje kot bolniki brez debelosti. Ali je vpliv telesne mase odvisen tudi od tarče biološkega zdravljenja?
Kaj bodo vaši pacienti vprašali jutri?
Družbena omrežja danes pomembno oblikujejo pričakovanja bolnikov in vprašanja, s katerimi prihajajo v dermatološko ambulanto. Od polinukleotidnih serumov in LED mask do hipoklorove kisline in rožmarinovega olja – številni trendi se širijo hitreje kot klinični dokazi. V kvizu preverite, kaj o teh temah kažejo raziskave in na katera vprašanja boste morda odgovarjali že na naslednjem pregledu. Kviz je recenzirala Nika Juriševič Dolinar, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatologije Rogl Fabjan.
Prve slovenske smernice za zdravljenje zmerne do hude luskavice
Aprila 2026 smo v Sloveniji dobili prve nacionalne klinične smernice za zdravljenje zmerne do hude luskavice v plakih pri odraslih. Prinašajo enotna priporočila ter poudarjajo individualiziran pristop in celostno obravnavo bolnika. Ključne novosti in njihov pomen za klinično prakso predstavlja prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.