Top 5 člankov
Most med zdravniki in bolniki, ki pomaga pri predajanju informacij
Kako izboljšati kakovost življenja bolnikov z atopijskim dermatitisom in zapolniti vrzeli o znanju ter pomanjkanju informacij, razlaga specialistka dermatovenerologije Nina Jugovar, dr. med. Razloži tudi, zakaj je treba čim prej začeti zdraviti vnetne spremembe tudi pri tej bolezni.
Okrepitev zavedanja o bremenu kožnih bolezni
Kaj je pokazala najobširnejša evropska populacijska raziskava o prevalenci pogostih kožnih bolezni, v kateri je sodelovala tudi Slovenija? Povzema dermatovenerologinja izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravila za zniževanje ravni lipidov in tveganje za luskavico
Nedavna raziskava, objavljena v reviji JAMA Dermatology, poroča o novih ugotovitvah vpletenosti lipidnih signalnih poti pri nastanku luskavice in morebitnem terapevtskem potencialu pri njeni preprečitvi. Kako pomembna so ta spoznanja za klinično prakso?
Bolniki se vračajo k dermatologu
Za zdravljenje atopijskega dermatitisa se pripravljajo nacionalne smernice obravnave in register bolnikov. Kaj je treba še doreči in kaj bo to prineslo v klinično prakso, pripoveduje doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., ki je med drugim tudi povedala, zakaj se nekateri bolniki vračajo v dermatološke ambulante.
O sodobni vlogi nizkodoznega izotretinoina
Izotretinoin v nizkih dozah po besedah prof. Leonarda Marinija, dr. med., spec. dermatovenerologije s klinike Skin Doctors v Trstu predstavlja eno najpomembnejših sprememb v sodobnem zdravljenju aken. Kljub dolgoletni uporabi zdravila ostajajo odprta vprašanja o optimalnem odmerjanju, trajanju zdravljenja ter potrebi po prekinitvi zdravljenja v poletnih mesecih. Pojasnjuje, zakaj bi lahko dermatologi ob ustrezni informiranosti bolnikov bolj samozavestno uporabljati tudi terapevtske pristope izven odobrenih indikacij.
Sodobna obravnava mastocitoze
Mastocitoza pri otrocih velja za redko in večinoma benigno bolezen, vendar nove molekularne raziskave razkrivajo precej bolj kompleksno ozadje. Lahko dedni genetski dejavniki vplivajo na pojav simptomov? Kako prepoznati otroke z višjim tveganjem za sistemsko obliko bolezni? Rezultati slovenske prospektivne raziskave osvetljujejo vlogo α-triptaze in mutacije KIT p.D816V pri pediatrični mastocitozi. Piše Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Gluten in kožne bolezni: med trendi in dokazi
Brezglutenska prehrana je v zadnjih letih postala eden najizrazitejših prehranskih trendov, čeprav ima celiakijo le približno odstotek populacije. O tem, kaj danes vemo o povezavi med glutenom in kožnimi boleznimi ter kdaj je brezglutenska dieta lahko smiselna, je na 2. kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predavala prof. dr. Ivana Binić, spec. dermatovenerologije z Univerze v Nišu.
Menopavza: katere dermatoze se poslabšajo in katere izboljšajo?
Upad estrogena v menopavzi vpliva na strukturo in delovanje kože, vse več dokazov pa kaže, da lahko spremeni tudi pojavnost in potek nekaterih kroničnih dermatoz. V sistematičnem pregledu so avtorji proučili povezavo med menopavzo, menopavzno hormonsko terapijo in najpogostejšimi dermatološkimi boleznimi. V infografiki povzemamo ključne ugotovitve o alopeciji, luskavici, aknah, rozacei, melazmi in hidradenitisu suppurativi.
Ko BSA ne pove vsega: spregledano breme luskavice
Luskavica posebnih področij je pomemben diagnostični in terapevtski izziv, saj je neskladje med objektivnim obsegom bolezni in dejanskim vplivom na bolnikovo življenje pogosto izrazitejše kot pri drugih oblikah te bolezni. Skupina strokovnjakov Genital Psoriasis Wellness Consortium je v reviji JEADV Clinical Practice nedavno objavila konsenzna priporočila za izboljšanje obravnave genitalne luskavice, ki ostaja ena najslabše prepoznanih lokalizacij luskavice.
Sistemsko zdravljenje atopijskega dermatitisa
Kateri bolniki z atopijskem dermatitisom so kandidati za uvedbo sistemskega zdravljenja? Kaj vse vpliva na predpisovanje terapije? Kakšni so učinki zdravljenja z biološko terapijo in z zaviralci JAK? Odgovore v e-izobraževanju naniza Maja Benko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Srbenje kože v ambulanti družinske medicine
Srbenje ali pruritus je pogost simptom, s katerim se bolniki oglasijo v ambulanti družinske medicine. Kaj pa, ko razlog za srbež ni dermatološka, temveč sistemska bolezen? Neža Starič, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana pojasnjuje, kateri so opozorilni znaki, ki kažejo na resnejšo osnovno bolezen ter kakšen naj bo diagnostični pristop k bolniku z generaliziranim pruritusom.
Klinično neprizadeta koža ni enako zdrava koža
Kronični srbež pri atopijskem dermatitisu pogosto zajame tudi neprizadeto kožo in vztraja v obdobjih izboljšanja vidnih lezij. Je občutljivost neprizadete kože specifična za atopijski dermatitis ali se pojavlja tudi pri drugih kroničnih vnetnih dermatozah različnih etiologij? Odgovore prinaša raziskava, decembra objavljena v reviji Journal of the European Academy of Dermatology.