Prve slovenske smernice za zdravljenje zmerne do hude luskavice

Aprila 2026 smo v Sloveniji dobili prve nacionalne klinične smernice za zdravljenje zmerne do hude luskavice v plakih pri odraslih. Prinašajo enotna priporočila ter poudarjajo individualiziran pristop in celostno obravnavo bolnika. Ključne novosti in njihov pomen za klinično prakso predstavlja prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.

21. 9. 2026
Več

Luskavica ali atopijski dermatitis: ko tarčno zdravljenje spremeni fenotip

Tarčna zdravila so močno spremenila zdravljenje luskavice in atopijskega dermatitisa, hkrati pa razkrila zanimiv klinični pojav: pri nekaterih bolnikih se med zdravljenjem luskavice razvije ekcematozni fenotip, pri zdravljenju atopijskega dermatitisa pa psoriaziformni. Kaj kažejo podatki iz klinične prakse? Gre za paradoksni neželeni učinek ali izraz imunske plastičnosti?

21. 9. 2026
Več

Eksosomi v dermatologiji: med potencialom in dokazi

Eksosomi postajajo vse bolj zanimivi tudi v dermatologiji – od vnetnih dermatoz in celjenja ran do pigmentnih motenj, izpadanja las in estetskih posegov. Zaradi sposobnosti prenosa bioloških informacij med celicami se odpirajo številne možnosti njihove uporabe, vendar ostaja pomemben razkorak med obetavnimi raziskovalnimi rezultati in rutinsko klinično prakso. Kaj o njihovem potencialu in omejitvah kažejo trenutni dokazi?

21. 9. 2026
Več

Kako debelost vpliva na učinkovitost biološkega zdravljenja luskavice?

Debelost je pri bolnikih z luskavico pogosta pridružena bolezen, ki lahko vpliva tudi na odziv na zdravljenje. Nova sistematična pregledna raziskava in metaanaliza je pokazala, da bolniki z debelostjo pri zdravljenju z biološkimi zdravili nekatere terapevtske cilje dosegajo redkeje kot bolniki brez debelosti. Ali je vpliv telesne mase odvisen tudi od tarče biološkega zdravljenja?

21. 9. 2026
Več
KVIZ

Kaj bodo vaši pacienti vprašali jutri?

Družbena omrežja danes pomembno oblikujejo pričakovanja bolnikov in vprašanja, s katerimi prihajajo v dermatološko ambulanto. Od polinukleotidnih serumov in LED mask do hipoklorove kisline in rožmarinovega olja – številni trendi se širijo hitreje kot klinični dokazi. V kvizu preverite, kaj o teh temah kažejo raziskave in na katera vprašanja boste morda odgovarjali že na naslednjem pregledu. Kviz je recenzirala Nika Juriševič Dolinar, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatologije Rogl Fabjan.

21. 9. 2026
Več

O sodobni vlogi nizkodoznega izotretinoina

Izotretinoin v nizkih dozah po besedah prof. Leonarda Marinija, dr. med., spec. dermatovenerologije s klinike Skin Doctors v Trstu predstavlja eno najpomembnejših sprememb v sodobnem zdravljenju aken. Kljub dolgoletni uporabi zdravila ostajajo odprta vprašanja o optimalnem odmerjanju, trajanju zdravljenja ter potrebi po prekinitvi zdravljenja v poletnih mesecih. Pojasnjuje, zakaj bi lahko dermatologi ob ustrezni informiranosti bolnikov bolj samozavestno uporabljati tudi terapevtske pristope izven odobrenih indikacij.

23. 6. 2026
Več

Gluten in kožne bolezni: med trendi in dokazi

Brezglutenska prehrana je v zadnjih letih postala eden najizrazitejših prehranskih trendov, čeprav ima celiakijo le približno odstotek populacije. O tem, kaj danes vemo o povezavi med glutenom in kožnimi boleznimi ter kdaj je brezglutenska dieta lahko smiselna, je na 2. kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predavala prof. dr. Ivana Binić, spec. dermatovenerologije z Univerze v Nišu.

23. 6. 2026
Več

Sodobna obravnava mastocitoze

Mastocitoza pri otrocih velja za redko in večinoma benigno bolezen, vendar nove molekularne raziskave razkrivajo precej bolj kompleksno ozadje. Lahko dedni genetski dejavniki vplivajo na pojav simptomov? Kako prepoznati otroke z višjim tveganjem za sistemsko obliko bolezni? Rezultati slovenske prospektivne raziskave osvetljujejo vlogo α-triptaze in mutacije KIT p.D816V pri pediatrični mastocitozi. Piše Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

23. 6. 2026
Več

Ko BSA ne pove vsega: spregledano breme luskavice

Luskavica posebnih področij je pomemben diagnostični in terapevtski izziv, saj je neskladje med objektivnim obsegom bolezni in dejanskim vplivom na bolnikovo življenje pogosto izrazitejše kot pri drugih oblikah te bolezni. Skupina strokovnjakov Genital Psoriasis Wellness Consortium je v reviji JEADV Clinical Practice nedavno objavila konsenzna priporočila za izboljšanje obravnave genitalne luskavice, ki ostaja ena najslabše prepoznanih lokalizacij luskavice.

23. 6. 2026
Več

Menopavza: katere dermatoze se poslabšajo in katere izboljšajo?

Upad estrogena v menopavzi vpliva na strukturo in delovanje kože, vse več dokazov pa kaže, da lahko spremeni tudi pojavnost in potek nekaterih kroničnih dermatoz. V sistematičnem pregledu so avtorji proučili povezavo med menopavzo, menopavzno hormonsko terapijo in najpogostejšimi dermatološkimi boleznimi. V infografiki povzemamo ključne ugotovitve o alopeciji, luskavici, aknah, rozacei, melazmi in hidradenitisu suppurativi.

23. 6. 2026
Več

Atopijski dermatitis: napredne terapije in celostni pristopi

Prof. dr. Liborija Lugović-Mihić, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Kliničnega centra Sestre milosrdnice Zagreb predstavlja sodobne pristope k obravnavi bolnika z atopijskim dermatitisom s poudarkom na sistemskem zdravljenju, bioloških zdravilih in prihajajočih terapijah. Izpostavlja pomen multidisciplinarne obravnave, ki naslavlja tudi alergološke, prehranske in psihološke izzive bolnikov.

14. 5. 2026
Več

Lahko mediteranski način prehranjevanja izboljša stanje psoriaze?

V naključno kontrolirani klinični študiji, nedavno objavljeni v reviji JAMA Dermatology, v kateri so sodelovali bolniki z blago do zmerno psoriazo, so proučevali, ali lahko 16-tedenska intervencija z mediteranskim načinom prehranjevanja povzroči pomembno znižanje indeksa površine in resnosti psoriaze (PASI) v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejemala le priporočila za nizkomaščobno prehrano. Kakšne so ugotovitve?

14. 5. 2026
Več

Vitamin D in kožne bolezni

Vse več dokazov kaže, da imunoregulacijski učinki vitamina D temeljijo predvsem na njegovi aktivni hormonski obliki, kalcitriolu. Ta uravnava delovanje imunskega sistema in ohranja homeostazo kože. Pomanjkanje vitamina D predstavlja spremenljiv dejavnik tveganja, medtem ko dodajanje vitamina D kaže terapevtski potencial tudi pri kožnih boleznih, kot so atopijski dermatitis, luskavica in sistemska skleroza. Kakšna sporočila za klinično prakso prinašajo ugotovitve sistematične analize?

14. 5. 2026
Več

AAD 2026: ciljno usmerjena terapija spreminja prihodnost dermatologije

Zgodnja in ciljno usmerjena terapija vse bolj spreminja potek kroničnih vnetnih kožnih bolezni. Novi podatki, predstavljeni na kongresu AAD 2026, kažejo, da lahko sodobne sistemske in lokalne terapije ne le učinkovito obvladujejo simptome, temveč tudi pomembno vplivajo na dolgoročne izide bolezni in kakovost življenja bolnikov.

14. 5. 2026
Več
1 2 3 4 5