Top 5 člankov
Atopijski dermatitis: napredne terapije in celostni pristopi
Prof. dr. Liborija Lugović-Mihić, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Kliničnega centra Sestre milosrdnice Zagreb predstavlja sodobne pristope k obravnavi bolnika z atopijskim dermatitisom s poudarkom na sistemskem zdravljenju, bioloških zdravilih in prihajajočih terapijah. Izpostavlja pomen multidisciplinarne obravnave, ki naslavlja tudi alergološke, prehranske in psihološke izzive bolnikov.
Lahko mediteranski način prehranjevanja izboljša stanje psoriaze?
V naključno kontrolirani klinični študiji, nedavno objavljeni v reviji JAMA Dermatology, v kateri so sodelovali bolniki z blago do zmerno psoriazo, so proučevali, ali lahko 16-tedenska intervencija z mediteranskim načinom prehranjevanja povzroči pomembno znižanje indeksa površine in resnosti psoriaze (PASI) v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejemala le priporočila za nizkomaščobno prehrano. Kakšne so ugotovitve?
Vitamin D in kožne bolezni
Vse več dokazov kaže, da imunoregulacijski učinki vitamina D temeljijo predvsem na njegovi aktivni hormonski obliki, kalcitriolu. Ta uravnava delovanje imunskega sistema in ohranja homeostazo kože. Pomanjkanje vitamina D predstavlja spremenljiv dejavnik tveganja, medtem ko dodajanje vitamina D kaže terapevtski potencial tudi pri kožnih boleznih, kot so atopijski dermatitis, luskavica in sistemska skleroza. Kakšna sporočila za klinično prakso prinašajo ugotovitve sistematične analize?
AAD 2026: ciljno usmerjena terapija spreminja prihodnost dermatologije
Zgodnja in ciljno usmerjena terapija vse bolj spreminja potek kroničnih vnetnih kožnih bolezni. Novi podatki, predstavljeni na kongresu AAD 2026, kažejo, da lahko sodobne sistemske in lokalne terapije ne le učinkovito obvladujejo simptome, temveč tudi pomembno vplivajo na dolgoročne izide bolezni in kakovost življenja bolnikov.
Kaj je odmevalo na letošnjem kongresu EHSF?
Kaj danes vemo o napredovanju hidradenitis suppurative in zakaj je zgodnje zdravljenje ključno? Na letošnjem kongresu EHSF so strokovnjaki predstavili nove vpoglede v dejavnike tveganja za težji potek bolezni, pomen »okna priložnosti« za zgodnje ukrepanje ter dolgoročne rezultate zdravljenja z biološkimi zdravili, usmerjenimi proti IL-17. Katere so še pomembnejše novosti? Piše asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Kako zmanjšati pojav srčno-žilnih zapletov pri zdravljenju z zaviralci JAK
Prof. dr. Mišo Šabović, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana v predavanju predstavi, kateri bolniki imajo povišano tveganje za srčno-žilne zaplete pri zdravljenju z zaviralci JAK glede na podatke raziskave ORAL Surveillance ter kako zmanjšati možnost pojava zapletov glede na priporočila EMA. Kliknite za pričetek ogleda.
Stopnjevanje zdravljenja atopijskega dermatitisa
Najnovejši izsledki študije LEVEL UP osvetljujejo pomembno klinično vprašanje pri zdravljenju zmernega do hudega atopijskega dermatitisa – kako ukrepati pri bolnikih, ki se ne odzovejo zadovoljivo na začetno biološko terapijo. Raziskava je proučevala učinke prehoda z dupilumaba na upadacitinib ter s tem naslovila potrebo po jasnih strategijah optimizacije zdravljenja v vsakodnevni praksi.
Vitiligo med imunologijo, mikrobiomom in psihosocialnim vplivom
Vitiligo je kompleksna bolezen, v kateri se prepletajo imunološki mehanizmi, mikrobiom in psihosocialni dejavniki. Kako pomembno vlogo ima disbioza pri sprožitvi in aktivnosti bolezni? Ali lahko z usmerjenim zdravljenjem vplivamo tudi na mikrobiomsko ravnovesje? Pregled sodobnih spoznanj odpira nova klinična vprašanja in terapevtske priložnosti, poudarja Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Trajnost zdravljenja z biološkimi zdravili pri bolnikih z luskavico
Trajnost zdravljenja (angl. drug survival) je v klinični praksi pri obravnavi luskavice pomembno merilo, ki pomaga pri odločanju o izbiri zdravljenja. Za novejša biološka zdravila, kot je denimo bimekizumab, so klinični dokazi še vedno omejeni. Trajnost zdravljenja z biološkimi zdravili v vsakdanji klinični praksi so nedavno proučevali tudi v študiji, ki je zajela podatke registra DERMBIO, v katerega so vključeni danski bolniki.
Nova dognanja o kortikosteroidofobiji pri starših otrok z AD
Zakaj se starši otrok z atopijskim dermatitisom (AD) pogosto bojijo uporabe lokalnih kortikosteroidov? Kako močno lahko spletne informacije in opozorila o neželenih učinkih vplivajo na zdravljenje bolezni? S čim je še povezan strah pred kortikosteroidi? Slovenska raziskava o kortikosteroidni fobiji med starši otrok z AD odpira pomembna vprašanja o zaupanju v zdravljenje, vplivu nepreverjenih informacij in potrebi po boljši podpori ter izobraževanju družin. Rezultate predstavlja Vid Bukovec, dr. med., soavtor raziskave.
Psihološka stiska pri mladih odraslih z dobro nadzorovano luskavico
Slovenski raziskovalci, asist. dr. Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., doc. dr. Tadeja Kraner Šumenjak in izr. prof. Miodrag Janić, dr. med., so januarja v reviji Frontiers in Psychiatry objavili raziskavo, v kateri so proučevali psihološko stisko pri dobro zdravljenih mladih bolnikih z luskavico ter njeno morebitno povezavo z vnetnimi in presnovnimi označevalci. Kakšne so njihove ugotovitve?
Učinkovitost in varnost zdravil za zdravljenje zmerne do hude oblike HS
V sistematičnem pregledu in mrežni metaanalizi 25 randomiziranih kliničnih preskušanj so raziskovalci ocenili primerjalno učinkovitost, varnost in prenašanje različnih zdravljenj za zmerne do hude oblike bolezni hidradenitis suppurativa (HS). Kakšne ugotovitve prinaša raziskava, objavljena v reviji JAMA Dermatology?
Presnovno zdravje bolnikov z luskavico
Bolniki z luskavico imajo zelo pogosto tudi presnovne motnje, zlasti debelost. Kakšen pomen za klinično prakso ima ugotovitev raziskave, opravljene na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, da so bili pri bolnikih z luskavico in debelostjo kljub zdravljenju prisotni zvišani vnetni citokini, značilni za luskavico? Odgovarja asist. dr. Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., spec. dermatovenerologije, z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Presnovno povzročena disfunkcija črevesne bariere in akne
V odprti prospektivni raziskavi so preučevali, ali lahko črevesna prepustnost in prehranski vzorci prispevajo k patogenezi aken. Katera živila neugodno vplivajo na črevesno prepustnost? Katere prehranske vzorce je smiselno spodbujati pri osebah z aknami? Odgovore ponujajo rezultati raziskave, predstavljeni v infografiki.