Pacienti pogosto posegajo po neučinkovitih pristopih
Pred prvim obiskom v dermatološki ambulanti naj pacienti ne opravljajo strokovno neutemeljenih preiskav in naj ne kupujejo prehranskih dopolnil ter drugih kozmetičnih sredstev, ki obljubljajo pospešitev rasti las oz. ustavitev napredovanja androgenetične alopecije. Velikokrat tak nakup spodbujajo celo izbrani zdravniki, opozarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, ki predstavlja priporočila obravnave.
AD pri otrocih in odraslih – kaj je drugače?
Doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavi ključne značilnosti in klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) pri mladih in odraslih bolnikih. Kdaj in zakaj je diagnosticiranje izziv? Kakšno je sodobno zdravljenje?
Velika večina primarnih limfedemov ni diagnosticirana
Skoraj vsak bolnik, ki je doživel erizipel na eni nogi, ima že prisoten subklinični limfedem tudi na drugi, opozarja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatovenerologije, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Poudarja, da bi morali erizipel razumeti kot klinični opozorilni znak za limfedem ter pravočasno in preventivno ukrepati z bilateralno kompresijsko terapijo.
Kdaj tudi blage do zmerne akne zdravimo sistemsko?
Asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, pojasnjuje spremembe v obravnavi aken. Kdo vse lahko sodeluje pri njihovem zdravljenju? Zakaj se prag za predpisovanje izotretinoina znižuje? Kako se učinkovito soočiti z izzivom slabše adherence, še posebej pri lokalnem zdravljenju aken?
Kako bi lahko izboljšali učinkovitost lokalnih terapij za AD?
Doc. dr. Mirjam Gosenca Matjaž, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani raziskovalno proučuje dermalne dostavne sisteme za lokalno terapijo oziroma nego kože pri atopijskem dermatitisu (AD). Poudarja, da bi lahko učinkovitost in varnost zdravil za lokalno zdravljenje izboljšali z novejšimi inovativnimi dostavnimi sistemi ter svetuje, kako lahko iz sestavin v izdelku sklepati, ali ima kompleksnejšo mikrostrukturo.
Akne – izzivi in novosti v zdravljenju
Kakšna je klinična slika aken in kaj za bolnika pomeni prepozno napotovanje? Kakšne terapije so na voljo in katera pomembna opozorila ob tem veljajo? Ali diete vplivajo na nastanek aken? Pojasnjuje Laura Đorđević Betetto, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Srbenje kože v ambulanti družinske medicine
Srbenje ali pruritus je pogost simptom, s katerim se bolniki oglasijo v ambulanti družinske medicine. Kaj pa, ko razlog za srbež ni dermatološka, temveč sistemska bolezen? Neža Starič, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ljubljana pojasnjuje, kateri so opozorilni znaki, ki kažejo na resnejšo osnovno bolezen ter kakšen naj bo diagnostični pristop k bolniku z generaliziranim pruritusom.
Vloga metabolomike pri razumevanju kožnih bolezni
Kaj vemo o kožnem metabolomu in njegovem vplivu? Kljub temu, da je raziskav malo, njihovi dokazi ponujajo pomembne nove uvide v delovanje kože in razvoj kožnih bolezni. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z UKC Ljubljana, je strnila dosedanja spoznanja in izpostavila povezavo metabolomike z atopijskim dermatitisom.
O vtisih z minulega kongresa EADV in prihodnosti evropske akademije
Prof. dr. Branka Marinović, dr. med., spec. dermatovenerologije, predstojnica Klinike za dermatovenerologijo KBC Zagreb, je nedavno prevzela vlogo predsednice Evropske akademije za dermatovenerologijo (EADV). Pripravila je pregled kongresnega dogajanja in izpostavila nekaj zanimivih novosti. Kakšne so njene želje oziroma načrti za prihodnost evropske akademije in kaj sporoča slovenskim kolegom?
Zaživel register za atopijski dermatitis
Registru za luskavico se je aprila letos pridružil še register za atopijski dermatitis. Kot je pojasnila idejna vodja in upraviteljica registra doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, je glavni namen registra olajšati delo vsem dermatologom, ki predpisujejo nova zdravila, hkrati pa zmanjšati obremenitev obeh alergoloških konzilijev. V videu predstavi potek razvoja registra, njegove glavne komponente, prikaže pa tudi uporabo registra v praksi.