O sodobni vlogi nizkodoznega izotretinoina
Izotretinoin v nizkih dozah po besedah prof. Leonarda Marinija, dr. med., spec. dermatovenerologije s klinike Skin Doctors v Trstu predstavlja eno najpomembnejših sprememb v sodobnem zdravljenju aken. Kljub dolgoletni uporabi zdravila ostajajo odprta vprašanja o optimalnem odmerjanju, trajanju zdravljenja ter potrebi po prekinitvi zdravljenja v poletnih mesecih. Pojasnjuje, zakaj bi lahko dermatologi ob ustrezni informiranosti bolnikov bolj samozavestno uporabljati tudi terapevtske pristope izven odobrenih indikacij.
Nova dognanja o kortikosteroidofobiji pri starših otrok z AD
Zakaj se starši otrok z atopijskim dermatitisom (AD) pogosto bojijo uporabe lokalnih kortikosteroidov? Kako močno lahko spletne informacije in opozorila o neželenih učinkih vplivajo na zdravljenje bolezni? S čim je še povezan strah pred kortikosteroidi? Slovenska raziskava o kortikosteroidni fobiji med starši otrok z AD odpira pomembna vprašanja o zaupanju v zdravljenje, vplivu nepreverjenih informacij in potrebi po boljši podpori ter izobraževanju družin. Rezultate predstavlja Vid Bukovec, dr. med., soavtor raziskave.
Atopijski dermatitis: napredne terapije in celostni pristopi
Prof. dr. Liborija Lugović-Mihić, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Kliničnega centra Sestre milosrdnice Zagreb predstavlja sodobne pristope k obravnavi bolnika z atopijskim dermatitisom s poudarkom na sistemskem zdravljenju, bioloških zdravilih in prihajajočih terapijah. Izpostavlja pomen multidisciplinarne obravnave, ki naslavlja tudi alergološke, prehranske in psihološke izzive bolnikov.
Vitiligo med imunologijo, mikrobiomom in psihosocialnim vplivom
Vitiligo je kompleksna bolezen, v kateri se prepletajo imunološki mehanizmi, mikrobiom in psihosocialni dejavniki. Kako pomembno vlogo ima disbioza pri sprožitvi in aktivnosti bolezni? Ali lahko z usmerjenim zdravljenjem vplivamo tudi na mikrobiomsko ravnovesje? Pregled sodobnih spoznanj odpira nova klinična vprašanja in terapevtske priložnosti, poudarja Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Presnovno zdravje bolnikov z luskavico
Bolniki z luskavico imajo zelo pogosto tudi presnovne motnje, zlasti debelost. Kakšen pomen za klinično prakso ima ugotovitev raziskave, opravljene na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, da so bili pri bolnikih z luskavico in debelostjo kljub zdravljenju prisotni zvišani vnetni citokini, značilni za luskavico? Odgovarja asist. dr. Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., spec. dermatovenerologije, z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Preboj v zdravljenju alopecije areate
V zdravljenju alopecije areate pomemben napredek predstavljajo zaviralci Janusove kinaze. Laura Đorđević Betetto, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, predstavlja novosti v obravnavi te bolezni s kongresa EADV ter napoveduje pripravo slovenskih smernic za zdravljenje.
Androgenetična alopecija: neučinkoviti pristopi
Pred prvim obiskom v dermatološki ambulanti naj pacienti ne opravljajo strokovno neutemeljenih preiskav in naj ne kupujejo prehranskih dopolnil ter drugih kozmetičnih sredstev, ki obljubljajo pospešitev rasti las oz. ustavitev napredovanja androgenetične alopecije. Velikokrat tak nakup spodbujajo celo izbrani zdravniki, opozarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, ki predstavlja priporočila obravnave.
AD pri otrocih in odraslih – kaj je drugače?
Doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavi ključne značilnosti in klinično sliko atopijskega dermatitisa (AD) pri mladih in odraslih bolnikih. Kdaj in zakaj je diagnosticiranje izziv? Kakšno je sodobno zdravljenje?
Velika večina primarnih limfedemov ni diagnosticirana
Skoraj vsak bolnik, ki je doživel erizipel na eni nogi, ima že prisoten subklinični limfedem tudi na drugi, opozarja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatovenerologije, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Poudarja, da bi morali erizipel razumeti kot klinični opozorilni znak za limfedem ter pravočasno in preventivno ukrepati z bilateralno kompresijsko terapijo.
Kdaj tudi blage do zmerne akne zdravimo sistemsko?
Asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, pojasnjuje spremembe v obravnavi aken. Kdo vse lahko sodeluje pri njihovem zdravljenju? Zakaj se prag za predpisovanje izotretinoina znižuje? Kako se učinkovito soočiti z izzivom slabše adherence, še posebej pri lokalnem zdravljenju aken?