Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
Čeprav živimo v času na izsledkih temelječe medicine, lahko na izid zdravljenja v veliki meri vplivamo tudi s terapevtskim odnosom, ki ga z bolnikom zgradimo ob upoštevanju njegovih edinstvenih značilnosti. O fenomenu učinka placebo in negativnega dvojnika, učinka nocebo, razlaga prof. dr. Maja Bresjanac, dr. med. z Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete UL.
Alopecia areata: pregled novih smernic
Specialistka dermatovenerologije dr. Tea Rosović, dr. med., s Thalassotherapie Opatija je strnila glavne novosti glede diagnosticiranja in zdravljenja alopecie areate, ki jih zajemajo nove smernice. Možnosti zdravljenja so raznolike, ključno je le pravočasno ukrepanje. Kaj še zahteva pozornost pri obravnavi alopecie areate?
Disbioza kožnega mikrobioma in prihodnost zdravljenja aken
Specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., je na simpoziju EADV v Španiji spremljala zanimivo predavanje o vlogi kožnega mikrobioma pri aknah. Ta pogojuje resnost bolezni, napoveduje uspešnost zdravljenja, nova védenja pa odpirajo tudi možnosti novih terapevtskih pristopov. Je prihodnost v cepivih in bakteriofagih?
Dva plaka, en sindrom
Bolniki z luskavico imajo podobno tveganje za srčno-žilne dogodke kot osebe s sladkorno boleznijo. To breme je med bolniki in tudi strokovno javnostjo premalo ozaveščeno, opažata Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., specializantka dermatovenerologije, in doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicne, ki sta se zavezala k multidisciplinarnem sodelovanju.
ChatGPT v dermatologiji: koristi, tveganja in prihodnost uporabe
Spekter uporabe je navdušujoč in zastrašujoč hkrati, o novem jezikovnem orodju meni dr. Nicolas Kluger, dr. med., spec. dermatovenerologije, ki je avtor nedavno objavljenega prispevka, v katerem razpravlja o možnih aplikacijah ChatGPT-ja v dermatologiji. V videu povzema glavne ugotovitve in spodbuja k budnem spremljanju razvoja tovrstnih orodij.
Je strah za VTE pri zaviralcih JAK utemeljen?
Venski tromboembolizmi (VTE) so navedeni med posebnimi opozorili pri zaviralcih Janusove kinaze (JAK). O varnosti uporabe te skupine zdravil, širšem kontekstu tveganj in o zadnjih raziskavah razlaga spec. interne medicine ter spec. kardiologije in vaskularne medicine doc. dr. Gregor Tratar, dr. med. s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Možnosti psihoterapevtske obravnave pri kožnih boleznih
Psihološka stiska je pogosto dejavnik, ki sproži ali poslabša kožno bolezen, in je pomembna determinanta v izidu zdravljenja. Kako prepoznavati bolnike s psihološko stisko in jim zagotoviti čim boljšo oziroma celostno obravnavo, razlaga klinična psihologinja mag. Darja Škrila Čuš, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Zakaj izpolnjevati prijavnice za sum na poklicno bolezen?
V evropskem prostoru je od leta 2015 v porastu priznavanje poklicne narave kožnega raka. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko izpolni prijavnico suma na poklicno bolezen, in zakaj je tako početje smiselno, razlaga specialistka dermatovenerologije mag. Ana Benedičič, dr. med., iz SB Celje.
Most med zdravniki in bolniki, ki pomaga pri predajanju informacij
Kako izboljšati kakovost življenja bolnikov z atopijskim dermatitisom in zapolniti vrzeli o znanju ter pomanjkanju informacij, razlaga specialistka dermatovenerologije Nina Jugovar, dr. med. Razloži tudi, zakaj je treba čim prej začeti zdraviti vnetne spremembe tudi pri tej bolezni.
Ali lahko spremembe v mikrobiomu povezujemo s kožnimi boleznimi?
Kakšna je vloga mikrobioma pri atopijskem dermatitisu in drugih imunsko pogojenih boleznih, razlaga Olga Točkova, dr. med., iz UKC Ljubljana. Razloži tudi, kaj vse vpliva na mikrobni disbalans in kako lahko z izdelki vplivamo na uravnavanje mikrobioma.