Psihološka stiska pri mladih odraslih z dobro nadzorovano luskavico
Slovenski raziskovalci, asist. dr. Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., doc. dr. Tadeja Kraner Šumenjak in izr. prof. Miodrag Janić, dr. med., so januarja v reviji Frontiers in Psychiatry objavili raziskavo, v kateri so proučevali psihološko stisko pri dobro zdravljenih mladih bolnikih z luskavico ter njeno morebitno povezavo z vnetnimi in presnovnimi označevalci. Kakšne so njihove ugotovitve?
Trajnost zdravljenja z biološkimi zdravili pri bolnikih z luskavico
Trajnost zdravljenja (angl. drug survival) je v klinični praksi pri obravnavi luskavice pomembno merilo, ki pomaga pri odločanju o izbiri zdravljenja. Za novejša biološka zdravila, kot je denimo bimekizumab, so klinični dokazi še vedno omejeni. Trajnost zdravljenja z biološkimi zdravili v vsakdanji klinični praksi so nedavno proučevali tudi v študiji, ki je zajela podatke registra DERMBIO, v katerega so vključeni danski bolniki.
Kako pristopiti k obravnavi alopecije areate
Na decembrskem strokovnem dogodku Derma forum, ki je potekal v Rimskih termah, je Maja Benko, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, predstavila obravnavo bolnikov z alopecijo areato na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Kako zdravimo bolnike glede na težo bolezni?
Vpogled v register atopijskega dermatitisa po letu in pol delovanja
Koliko otrok, mladostnikov in odraslih prejema sistemsko terapijo? Katere terapije se glede na starostno skupino predpisujejo najpogosteje? Kako pogoste so menjave med novejšimi terapijami? Najnovejše podatke iz slovenskega registra atopijskega dermatitisa je na Dermatološkem vikendu v Portorožu predstavila doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije, z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
EADV 2025: Novosti v zdravljenju AD
V zadnjih letih se je zdravljenje atopijskega dermatitisa (AD) s prihodom novih sistemskih zdravil močno spremenilo in prineslo pomembne izboljšave v prizadevanjih za zmanjšanje bremena bolezni. Pomembne novosti z jesenskega srečanju EADV predstavlja Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola.
Dermatologija brez dermatologov?
Raziskava med mladimi odraslimi je pokazala močno povezavo med uporabo družbenih omrežij in navadami glede nege kože. Raziskovalci so ugotovili, da 96 % anketirancev vsakodnevno uporablja družbena omrežja, vendar večina dermatoloških informacij, ki jih tam najdejo, ni točnih ali ne temelji na dokazih.
Zadnji pristopi zdravljenja in klasifikacije AI-PIH
Z aknami povzročena postinflamatorna hiperpigmentacija (AI-PIH) se lahko pojavi tudi brez vidnih kliničnih znakov izrazitega vnetja, in to celo pri bolnikih z blagimi do zmernimi aknami. Za vrednotenje resnosti postinflamatorne hiperpigmentacije (PIH), vključno z AI-PIH, je v vsakdanji klinični praksi danes v uporabi predvsem vizualna ocena, do nedavnega pa jasno opredeljene terapevtske indikacije za zdravljenje AI-PIH niso bile določene.
Modifikacija bolezni pri psoriazi – priložnost za dolgotrajno remisijo
Psoriaza je kronična vnetna bolezen kože, pri kateri nove možnosti zdravljenja – predvsem biološka zdravila, usmerjena v zaviranje interlevkina 23 (IL-23) in 17 (IL-17) – vodijo do neprimerljivo boljših rezultatov kot klasična zdravljenja. V zadnjem desetletju so se pojavili dokazi, da nekateri bolniki po uspešni terapiji z biološkimi zdravili ohranjajo dolgotrajno remisijo tudi po opustitvi zdravil.
Skriti boj: življenje v senci kroničnih dermatoloških bolezni
Številne kožne bolezni so zaradi svoje kroničnosti, recidivantnosti, spremenjenega videza kože in terapevtskih neodzivnosti povezane z zelo okrnjeno kakovostjo življenja, kar bolnikom povzroča veliko psihosocialno breme. Kako ta dognanja upoštevati v klinični praksi? Piše Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.