Dva plaka, en sindrom
Bolniki z luskavico imajo podobno tveganje za srčno-žilne dogodke kot osebe s sladkorno boleznijo. To breme je med bolniki in tudi strokovno javnostjo premalo ozaveščeno, opažata Eva Klara Merzel Šabović, dr. med., specializantka dermatovenerologije, in doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicne, ki sta se zavezala k multidisciplinarnem sodelovanju.
Pogled v register bolnikov z luskavico
Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatovenerologije, je na 1. mednarodnem kongresu Združenja slovenskih dermatovenerologov predstavil najnovejše podatke slovenskega registra bolnikov z zmerno do hudo luskavico, ki se zdravijo z biološkimi zdravili. Kako se krivulje preživetja razlikujejo med skupinami zdravil in kakšna je stopnja menjave terapije pri naših bolnikih?
Hidradenitis suppurativa in njene spremljevalke
V pregledni raziskavi, objavljeni v reviji The American Journal of Medicine, so strnili novejše raziskave o bolezni hidradenitis suppurativa in oblikovali priporočila, namenjena zlasti specialistom na primarni ravni. Kakšni so znaki bolezni, s katerimi diagnozami je najpogosteje zamenjana in kako omejiti komorbidnosti?
Tveganje za KVČB pri atopijskem dermatitisu
Vse več raziskav potrjuje, da se kronično vnetje in imunska disregulacija pri atopijskem dermatitisu ne odražata le na koži, temveč botrujeta nastanku mnogih drugih atopijskih in neatopijskih sistemskih bolezni. Je med njimi tudi kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB)? Vprašanje so proučevali v britanski raziskavi, rezultate pa so predstavili na letošnjem kongresu AAD.
Disbioza kožnega mikrobioma in prihodnost zdravljenja aken
Specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., je na simpoziju EADV v Španiji spremljala zanimivo predavanje o vlogi kožnega mikrobioma pri aknah. Ta pogojuje resnost bolezni, napoveduje uspešnost zdravljenja, nova védenja pa odpirajo tudi možnosti novih terapevtskih pristopov. Je prihodnost v cepivih in bakteriofagih?