Agonisti receptorja GLP-1: kaj obetajo v dermatologiji?
Agonisti receptorja GLP-1 niso več zanimivi le zaradi svojih presnovnih učinkov, temveč tudi zaradi imunomodulatornega in protivnetnega delovanja. Pri katerih dermatoloških boleznih se kažejo njihovi obetavni učinki in kaj o tem kažejo dosedanje raziskave? Katere dermatološke neželene učinke moramo poznati? O novih možnostih uporabe in njihovem pomenu za dermatološko prakso je na 9. kongresu hrvaških dermatovenerologov predavala doc. dr. Marijana Vičić, dr. med., spec. dermatovenerologije s Klinike za dermatovenerologijo KBC Reka.
Nova kliničnopatološka različica ali nekaj več?
Ali dokaz monoklonske populacije limfocitov T v koži nujno pomeni maligno bolezen? Dr. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, s sodelavci predstavlja prvi v svetovni literaturi opisani primer anularnega lihenoidnega dermatitisa mladostnikov z dokazano monoklonalnostjo limfocitov T. Odkritje je spodbudilo predlog nove kliničnopatološke različice – MALDY – in odpira pomembna vprašanja o razmejitvi med benignimi vnetnimi dermatozami in kožnimi T-celičnimi limfoproliferativnimi boleznimi.
Vitiligo: koga, kdaj in kako bomo zdravili sistemsko?
Nova sistemska zdravljenja širijo terapevtske možnosti pri vitiligu. Trije peroralni zaviralci Janusovih kinaz (JAK) so v raziskavah faze III izkazali učinkovitost pri nesegmentnem vitiligu, prvi med njimi pa je že pridobil evropsko odobritev. Kateri bolniki bodo kandidati za sistemsko zdravljenje in kako izbrati ustrezno terapijo? Na kongresu EADV 2026 je prof. dr. Viktoria Eleftheriadou, dr. med., spec. dermatovenerologije, predstavila najnovejše izsledke raziskav in mednarodni konsenz INTERCEPT z novimi merili za ocenjevanje resnosti in aktivnosti vitiliga.
Ali lahko starajoča se koža vpliva tudi na možgane?
Koža ni zgolj ogledalo staranja organizma, temveč lahko nanj tudi vpliva. Presaditev senescentnih fibroblastov v dermis mladih miši je povzročila spremembe v oddaljenih tkivih, s celičnim reprogramiranjem pa so raziskovalci zmanjšali ocenjeno molekularno starost človeških fibroblastov za približno 30 let. Iz preglednega članka v reviji The EMBO Journal smo izbrali šest presenetljivih ugotovitev o staranju kože in možnostih vplivanja nanj.
Biološko zdravljenje AD: razlike v klinični praksi
Kako dermatologi v različnih državah uvajajo biološka zdravila, kdaj prekinjajo predhodno sistemsko zdravljenje in kako spremljajo odziv bolnikov? Na kongresu EADV 2026 je prof. dr. April W. Armstrong, dr. med., spec. dermatovenerologije, predstavila ugotovitve mednarodnega projekta AMAZE, v katerem so z raziskavo med 150 dermatologi iz Severne Amerike, Evrope in Japonske proučili razlike v klinični praksi ter oblikovali priporočila za uvajanje in dolgoročno spremljanje biološkega zdravljenja atopijskega dermatitisa. Ključne ugotovitve predstavljamo v infografiki.